Iskalnik
Arhiv

PostHeaderIcon Kam pluje slovenski klubski nogomet?

Pred kakšnim letom sem napisal članek s podobnim, če ne že kar enakim naslovom. Takrat sem ga napisal v kontekstu slabše kokurenčnosti naših klubom napram Evropi (kar je s svojim uspešnim evropskim nastopom nekoliko omilil Maribor), letos pa so povod za moje pisanje dogodki ob koncu ligaškega tekmovanja.
Prvič odkar prvoligaško tekmovanje poteka (vsaj kolikor je meni znano) se vrsti red pri dnu lestvice ni skrojil na igrišču ampak za zeleno mizo. Nogometna zveza je pokazala pravo pikolovstvo in neverjetno doslednost pri uveljavljanju evropskih standardov oz. podeljevanju in odvzemanju licenc. Namesto, da bi pokazala določeno elastičnost in šla na roko klubom v težavah, jih je zelo neživljensko in celo nehigienično drastično kaznovala (odvzemi točk, izguba prvoligaškega statusa). Seveda sta se visokih stroškov ustrašila tudi oba drugoligaša in veselo ostala v cenejši Drugi ligi.
Trenutno potekajo “pogajanja” za vstop v Prvo ligo s preostalimi boljšimi drugoligaši. Tako notri ne bo prišel klub, ki si je to zaslužil, ampak tisti, ki si upa. To pa je totalno razvrednotenje strokovnega dela trenerjev in truda igralcev za dosego določenega cilja. Na tej točki se vrhunski nogomet konča.
Naša Prva liga po kvaliteti ni nič posebnega. Vendarle pa iz leta v leto napreduje. Je idealna za kalitev mladih igralcev, ki se nato lahko prodajo v močnejšo ligo. Trije Mariborčani so se tako prodali v Palermo in se brez posebnih težav prilagodili na igranje v Serie A. V Prvi ligi so svoje kariere začeli reprezentanti zelo uspešne državne reprezentance.
Merilo pa je bila kvaliteta, kvaliteta pa ne nastaja v pisarnah oblečena v kravate, ampak na idealnih, zasneženih, blatnih ali pa razmočenih igriščih, pogojena stalnim samopotrjevanjem.
Upam, da so gospodje na NZS to poglavje že vzeli.

Dodaj komentar

*