Maribor zasluženo slavil
Dolgo in težko pričakovani derbi je že zgodovina, vtisi pa so še zelo sveži. Vzdušje je bilo enkratno (razen po tekmi), igra pa na zadovoljivi ravni.
Olimpija (žal) še ni na šampionskem nivoju, v njeni igri in igralskem kadru je še preveč lukenj in pomanjkljivosti. Tu mislim predvsem na vezno linijo, ki včeraj ni bila sposobna prebiti Mariborove sredine. Konkretno, ne vem, zakaj denimo Rujovič glede na njegov praktično ničen učinek toliko igra in je toliko pri žogi. Dokler ga Kosič ni zamenjal, je imela Olimpija igralca manj na igrišču. Maribor je učinkovito kaznoval napako Olimpije, prišel v vodstvo, nato pa “zavzel” sredino igrišča, saj je Milanič vedel, da so vezisti Olimpije preslabi, da bi na sredini parirali njegovi četi. Tako so Zmaji neuspešno poizkušali po bokih ter z dolgimi žogami na Šokoto, ki pa je bil v napadu preveč osamljen. Rakovič je bil včeraj namreč le senca svoje nekdanje slave.
Tako je Maribor po golu zelo uspešno in rutinirano držal žogo, ustavljal Olimpijine napade in tudi sam izvedel nekaj nevarnih akcij. Olimpijo bi včeraj rešila le velika sreča (če bi žoga denimo namesto prečke zadela gol). Da pa imaš srečo, moraš biti dovolj dober. Zmaji zaenkrat to še niso v zadostni meri.