Iskalnik
Arhiv

PostHeaderIcon Kdo bo imel najboljše živce?

Danes je zadnji dan drugega kroga SP v Južni Afriki in s tem priložnost za analizo dosedaj prikazanega. Prva ugotovitev bi bila, da je nogometne romantike nepreklicno konec, saj vse ekipe, vključno s poslednjimi romantiki Brazilci, igrajo izključno na rezultat – torej tipičen evropski nogomet. Potem lahko rečemo, da so po določenem obdobju, ko je bilo najpomembneje, kakšen sistem in katero taktiko neka ekipa igra, v ospredje ponovno stopili igralci. Najboljše ekipe so tiste, ki imajo v svojih vrstah najbolj talentirane, najbolje pripravljene, najbolj motivirane in najmanj (po naporni klubski sezoni) iztrošene igralce. Tipičen primer za iztrošenost in izpraznjenost je po moje Anglija, ki se je sprehodila skozi kvalifikacije, tu pa pogorela na celi črti. Pokazala se je tudi očitna precenjenost angleških zvezdnikov, ki jim v klubih ob sijajnih tujcih ni težko “pristaviti svojega lončka”. Rooney, denimo, ima v klubu ob sebi Nanija, Parka, Berbatova, v reprezentanci pa Germaina Defoeja, ki gotovo ni napadalec najvišjega formata in denimo Croucha, ki je še v klubu ponavadi rezerva.
Zgodil se je torej debakel Angležev in selektorja Capella, porušil pa se je še en trenerski mit, namreč mit o nepremagljivosti in nezmotljivosti Italijana Lippija, ki je dosedaj vse, česar se je lotil spremenil v čisto zlato. Pri naših zahodnih sosedih mešanica stare garde (ki je osvojila naslov v Nemčiji) in pa mladih levov (ki očitno še niso dovolj dobri) ni obrodila pričakovanih sadov.
Najbolj racionalno so se zadeve lotili zopet Nemci, ki so v svojo ekipo mirno vključili Turke, Poljake, Brazilce itd. Mogoče je to pot rešitve za prej omenjeni velesili.
Pred nami so četrfinalni boji in videli bomo, kdo bo imel najboljše živce.

Dodaj komentar

*