slonogomet.net

Pred nami je 6. krog. Čaka nas kar nekaj zanimivih srečanj, mogoče bi izpostavil ljubljanski derbi med Bravom in Olimpijo, ki bo tokrat v Spodnji Šiški in srečanje vodilnega dvojca na Bonifiki, kamor prihaja Maribor.

Prihod Save Miloševiča v zeleno-beli tabor še ni obrodil pričakovanih sadov. Igra je sicer lepa za oko (pozna se zlasti povratek Tomiča), igralci se trudijo, veliko tečejo, a linije še niso povezane, dogajajo se napake tako v obrambi kot v napadu. Mislim, da je napad bolj problematičen, saj ponavadi zmanjka zadnja podaja, tako da ekipa ne ustvari veliko priložnosti za zadetek. Nekaj je novih igralcev, Zmaji se še vedno uigravajo, nič ni možno čez noč, a ta proces bo treba pospešiti, saj je prvenstvo že v polnem razmahu. Bravo ima manj težav, igra je bolj povezana in učinkovita, ekipa bolj uigrana, saj velikih sprememb glede na prejšnjo sezono ni bilo. Najbolj diši po neodločenem rezultatu.

Koperčani so se v prejšnjem krogu zelo izkazali v Stožicah, kjer so po rezultatskem zaostanku v drugem delu popolnoma nadigrali Olimpijo in jo zasluženo premagali. To jim je gotovo vlilo dodatno samozavest, kar bodo skušali vnovčiti tudi danes zvečer proti Mariboru. Strah zbujajoči napadalni dvojec Parris in Barišič bo gotovo pravi izziv za gostujočo obrambo. Če ga bo uspešno zaustavila, bo pol dela za Mariborčane opravljenega. Vodilni Štajerci pa imajo dovolj kvalitete, da lahko upravičeno razmišljajo o treh točkah. V Koper se ne bodo prišli (le) branit, ampak zmagat. Nova ekipa, ki jo trener Rožman gradi že nekaj časa, deluje iz tekme v tekmo bolje.

“Pokalo” bo tudi v Fazaneriji, kjer gostujejo Celjani. Glavni nasprotnik Murašev bo utrujenost s četrtkove tekme proti Sturmu, zato bo moral Šimundža v ogenj poslati tudi nekaj rezervistov, kar pa se v igri gotovo poznalo. Ekipa plačuje davek nastopanja na “dveh frontah”, kar so lani občutili prav jutrišnji nasprotniki. Celjska ekipa bo to skušala izkoristiti in iztržiti ugoden rezultat.

V Radomlje prihaja Tabor. Obe ekipi sta v podobni formi, rezultat pa neznanka oz. ga je težko napovedati.

Včeraj so Domžalčani na gostovanju premagale Aluminij z 0 : 1.

V 1. krogu je Mura doma presenetljivo klonila proti Taboru, kar je gotovo veliko presenečenje.

Sežanci so zgodaj povedli, druga ekipa Murašev (nekaj igralcev prve ekipe je počivalo) pa se ni uspela vrniti v srečanje. Gostje so v drugem delu zabili še dva gola in tekma je bila odločena.

Celjani so bili v prvem delu precej boljši od Mariborčanov, a so veliko priložnosti zapravili, tako da se je polčas končal z njihovim minimalnim vodstvom. V drugem delu pa so gostje zaigrali mnogo bolje in preokrenili rezultat.

Aluminij in Koper sta se razšla brez zmagovalca in zadetkov, enako pa se je končalo tudi srečanje v Spodnji Šiški, kjer so igralci Brava zaigrali zelo anemično in igralci Radomelj so domov odnesli “celo kožo”.

Tekma Domžale – Olimpija je bila preložena.

Nogometni ples na slovenskih zelenicah se začenja.

Mura, ki je z dvema zmagama odlično odprla svojo evropsko sezono, gosti Tabor. Sežanci bodo sicer trd oreh, a zmaga bi morala ostati doma.

V Celju se nam obeta prava poslastica in sicer štajerski derbi, saj v goste prihaja Maribor. Gostje bodo prišli po poln izkupiček, domači pa bodo skušali popraviti klavrn vtis iz lanske sezone. Motivacija bo zlasti pri domačih na visokem nivoju, zato je rezultat popolna neznanka.

Olimpija odhaja v Domžale. V ljubljanskem taboru je prišlo do nekaj sprememb. Poleg novega trenerja Miloševiča je največja okrepitev vrnitev Tomiča, kar bo močno okrepilo igro na sredini. Zmaji so favoriti, a na igrišču ob Kamniški Bistrici jim nikdar ni bilo lahko.

Pomerila se bosta tudi Aluminij in Koper. Mo moje gre za dve enakovredni ekipi.

V Spodnjo Šiško pa prihaja novinec Radomlje, ki bo neka krogov “plačeval prvoligaško šolnino”, zato bodo točke verjetno ostale v prestolnici.

Za nami je EP v nogometu. Naj strnem nekaj misli.

Prva je bolj ali manj zasluženo Italija. V ekipi ni kakšnega zvezdnika, kot sta bila nekoč denimo Del Piero in Totti, je pa veliko odličnih nogometašev, ki profesionalno opravljajo svoje naloge na igrišču. Zlasti pa je moč čutiti močan ekipni duh, da res vsi garajo drug za drugega za dosego skupnega cilja.

V finalu je Anglija dobro začela in zgodaj povedla, nato pa se iz nerazumljivega razloga vedno bolj pomikala v obrambo, z namenom obraniti minimalno vodstvo. Tako so gostom, ki so bili ob prejetem golu v knock-downu, dovolili, da se vrnejo v tekmo, namesto da bi eventuelno zabili še kakšen gol. Italijani so seveda prevzeli pobudo, akcije so bile vedno bliže angleškemu golu in le vprašanje časa je bilo, kdaj bodo izenačili, kar se je tudi zgodilo. Do konca srečanja se na igrišču ni več nič pomembnega zgodilo.

Streljanje enajstmetrovk pa je zgodba zase. Nekaj minut pred koncem je Southgate na igrišče poslal Rashforda in Sancha z namenom izvajanja enajstmetrovk. Oba sta zgrešila, saj sta bila neogreta, kot bi prišla na igrišče z drugega planeta. Odločilni strel pa je izvajal 19-letni Saka in ga seveda zrešil. Res, kakšna neumnost selektorja!

Kar se tiče ostalih ekip, pa ni nobena posebej izstopala.

Ligo prvakov le letos osvojil londonski Chelsea, ki je v finalu ugnal Manchester City. Spremljali smo odlično srečanje, v katerem so imeli igralci iz Manchestra pobudo in večjo posest žoge. Chelsea je bolj prežal na protinapade in ob koncu polčasa preko Havertza uspel povesti.

V drugem delu je Manchester City sprožil pravo ofenzivo proti nasprotnikovim vratom, a so Londončani pred svojimi vrati postavili “neprobojen zid”, ki je do konca uspešno odbijal vse napade. Chelsea je na koncu drugič v svoji zgodovini slavil.

Velike zasluge za zmago ima gotovo trener Tuchel, ki je v kratkem času po svojem odhodu iz PSG-ja, preporodil moštvo in mu vsadil zmagovalno mentaliteto, kar je bilo na koncu odločilno.