slonogomet.net

Novakovič potopil Bayern, Matavž zabil hat-trick, Birsa v Genovi, gola Iličiča in Cesarja…res, sami bombastični naslovi!
Definitivno se dogaja nekaj, kar smo pred leti lahko samo sanjali: slovenski nogometaši postajajo glavni akterji evropskih nogometnih zelenic, cena pa jim iz tekme v tekmo raste. Lahko bi rekel, da se dogaja prava mala slovenska nogometna revolucija. In kar je najpomembneje: slovenskim nogometašem raste tudi samozavest in od tega bo gotovo imela največjo korist državna reprezentanca, pred katero je odločilno kvalifikacijsko leto. Mislim, da bi sedanji polet veljalo izkoristiti in si nabrati odločilne točke za EP. Sedanja generacija je tega več kot sposobna.

Kot bomba je odjeknila najnovejša nogometna vest, da se je uprava NK Olimpije dogovorila z Miletom Ačimovičem za prevzem direktorskega mesta ljubljanskega kluba.
Takšna odločitev je gotovo dobra, saj je Ačimovič ravnokar zaključil zelo uspešno igralsko kariero (ki je nekaj časa potekala tudi v visoko razvitih nogometnih državah), tako da zanj ni veliko nogometnih skrivnosti, po drugi strani pa je na Zmaje vezan tudi čustveno, vsaj sodeč po izjavah in intervjujih tokom celotne kariere.
To delo bo zanj nekaj novega, nov izziv, pričakovanja zelenih pristašev pa gromozanska: klub iz sivega povprečja in životarjenja popeljati na evropsko sceno (vsaj nekaj podobnega kot je Zahoviču uspelo z Mariborom).
Verjamem, da ima Mile dovolj volje, znanja in ambicij (ter seveda podpore uprave), da se bo temu cilju vsaj nekoliko približal.
Srečno Mile!

V polfinalu pokala Hervis se bosta v enem paru srečala Maribor in Koper, v drugem pa Interblock in Domžale.
Zlasti prvoomenjeni par bo gotovo pritegnil ogromno zanimanje ljubiteljev nogometa na sončni strani Alp, saj gre za dvoboj lanskega pokalnega (Maribor) in državnega (Koper) prvaka. Maribor je trenutno boljša ekipa, so pa vijoličasti izgubili enega stebrov ekipe (Džiniča), do aprila pa je kar veliko časa, tako da se razmerje moči lahko še spremeni. Tako ali tako pa gre za pokalne tekme, kjer odloča dnevna forma, navdih posameznikov, tako da je možno prav vse.
Zelo zanimiv bo tudi obračun “ljubljanske” regije, kjer je velik favorit ekipa Domžal, je pa Zdenko Verdenik v kratkem času uspel preporoditi Šiškarje, tako da se bodo dostojno upirali rumeno-modrim.
Skratka, čakata nas dva razburljiva obračuna, kjer nič ni odločenega, tako da so možni prav vsi rezultati.

Trenutno je na prvoligaških zelenicah zatišje, malo po zaslugi snega, malo zaradi praznikov, predvsem pa zaradi zimskega premora, ki je v primerjavi z najboljšimi ligami precej dolg.
Ker torej žoge mirujejo, je trenutno v ospredju dogajanje izven zelenic. Maribor je denimo prodal Andjelkoviča in kupil Da Silvo, najbolj zanimivo pa je verjetno dogajanje v Olimpiji, kjer se je Kosič odločil za pravi mali carski rez. Odrekel se je namreč uslugam Cimerotiča, Rakoviča, Da Silve in še nekaterih ter najavil igro mlajših igralcev z veliko teka po igrišču.
Poteza Olimpijinega stratega se mi ne zdi toliko pogumna, ampak predvsem logična; bo pa čas pokazal, če je bila tudi pametna in učinkovita. Poteza je namreč dolgoročna, zoprno je edino to, da nekaj sto navijačev, ki pride na stadion (plus ostali na kavčih) iz tedna v teden zahtevajo zmage in to takoj, ne čez tri leta. Ali je preostali Olimpijin kader t.j. Rujovič & Co. dovolj dober, da bo te zmage in točke zagotavljal, pa je seveda vprašanje.
Če ta “nov list” v Olimpijini zgodovini pomeni začetek sistematičnega dela v smislu boljše, bolj učinkovite igre Zmajev, me to seveda veseli. Skrbi pa me, da je to bolj kozmetična zadeva in da ne pomeni preboj zelenih med evropske ekipe. Za kaj takega bo potrebno storiti še kaj več kot malo prevetriti ekipo.

Včeraj je bil na Nou Campu v Barceloni odigran El Clasico, t.j. večni derbi med domačo Barcelono in madridskim Realom. In imeli smo kaj videti!
“Barsa” ni le visoko zmagala (5:0), ampak je v vseh elementih nogometne igre nadigrala Realovce. Ti so bili včeraj popolnoma nemočni in v glavnem le opazovalci in gledalci Barceloninega showa. Tehnično super-vrhunsko obvladovanje žoge, milimetrsko natančna pas-igra na majhnem prostoru, učinkovito vletavanje napadalcev v kazenski prostor, goli in še številne priložnosti igralcev blau-grane so navdušili tisoče na štadionu in milijone pred televizorji. Celo obramba, ki naj bi bila slabši del moštva, se je poigravala s slovitimi napadalci belega baleta in žogo brez težav distribuirala vezistom, ki pa so tako in tako razred zase. Mislim, da take ekipe, s tako perfektno in učinkovito igro ni na svetu. Ne vem, kakšen čudež bi se moral zgoditi, da letos spet ne bi pobrali vseh možnih lovorik. Take izjemne generacije (beri selekcije – zlasti vezistov) že dolgo ni bilo. Tako Barcelona kot tudi španska reprezentanca imata priložnost, da v naslednjih letih pobereta “vse živo”.
Pri Realu so zaspali. Trenutno nimajo nobenega protiorožja za Barcelono, včeraj pa so ugotovili tudi, da so “le” druga ekipa v Španiji. Prav nič ne zavidam Mourinhu. Pred njim je misija nemogoče: kako se v bodoče sploh še uspešno zoprstaviti rdeče-modrim. Včeraj so začeli v Interjevem slogu, ker pa obramba še ni avtomatizirana, so dobili dva kosa. Če bi se bolj odprli, bi jih dobili še več. Mogoče bi bila včeraj edina uspešna formula: totalen bunker.