Iskalnik
Arhiv

PostHeaderIcon Slab začetek, dober konec?

Ravnokar se je končala prva kvalifikacijska tekma Slovenije za nastop na SP proti Švici, v kateri so naši zasluženo izgubili.
Sicer so fantje v belih dresih igrali zelo borbeno in motivirano, tako da jim glede tega ni moč ničesar očitati. Bolj pa bodejo v oči nekatere druge zadeve: od Verdenikovih časov naprej (z nastopom Katanca za selektorja) smo bili od naših fantov navajeni, da so bili sposobni “igrati”, t.j. držati žogo v posesti in kombinirati (zlasti na sredini igrišča) ter nato pošiljati v ogenj oba bočna igralca ali napadalce. Spomnimo se samo sijajnega trojčka vezistov Čeh-Pavlin-Zahovič. Podobna zgodba se je nato ponovila pri Keku (bistveno manj pri Oblaku), ko je igra zopet imela rep in glavo.
V tokratni (pa že prejšnjih) tekmi pa sem ta element nogometa pri naših zopet močno pogrešal. Sorazmerno dobro smo se branili (kljub dvema goloma Švice), izvedli smo tudi kar nekaj nevarnih protinapadov (torej napadov na nepostavljeno obrambo), precej nebogljeni pa smo bili, ko smo morali organizirati napade (na postavljeno obrambo). Vse preveč je bilo preskakovanja igre oz. “nabijanja žoge” ter premalo kombiniranja na sredini. Vezna linija skoraj ni obstajala oz. je zelo slabo (v fazi napada) opravila svoje delo. Igrali smo dejansko kot “kokoš brez glave”. Morda s tem izrazom malo pretiravam, a vseeno stojim za njim.
Skratka: začeli smo katastrofalno in kljub zgornjemu optimističnemu naslovu, sam ravno zaradi prej navedenih dejstev vidim kaj malo možnosti za SP. Žoga pa je seveda okrogla.

Dodaj komentar

*